Dragi bratje in sestre,
V veselje mi je biti z vami v rimski katedrali: papež je rimski škof, jaz pa sem kristjan z vami in škof za vas. Kardinalu vikarju se zahvaljujem za besede, s katerimi je začel to srečanje, ki ga doživljam kot velik objem škofa z njegovim ljudstvom.
Pozdravljam člane škofijskega sveta, župnike, diakone, redovne sestre in brate ter vse vas, ki tukaj zastopate svoje župnije. Zahvaljujem se vam za veselje vašega učenjaštva, za vaše pastoralno delo, za bremena, ki jih nosite in ki jih dvigujete z ramen številnih ljudi, ki trkajo na vrata vaših skupnosti.
Jezusove besede Samarijanki, ki smo jih pravkar slišali v evangeliju, so v tem težkem zgodovinskem obdobju zdaj namenjene nam, rimski Cerkvi: «Če bi le poznala Božjo daritev» (Jn 4,10). Tej utrujeni ženski, ki pride k vodnjaku ob najbolj vročem dnevu, Jezus razkrije, da obstaja živa voda, ki za vedno poteši žejo, žuboreč izvir, ki nikoli ne presahne: to je samo Božje življenje, podarjeno človeštvu. Ta dar je Sveti Duh, ki gasi naše žegnanje in namaka našo sušo ter nam na pot meče luč. Sveti Luka v Apostolskih delih prav tako uporablja besedo «dar» za označevanje Svetega Duha, ustvarjalnega Duha, ki je zmožen prenoviti vse stvari.
V sinodalnem procesu je Duh vzbudil upanje na cerkveno prenovo, ki bo lahko oživila skupnosti, da bodo rasle v slogi evangelija, v bližini Boga ter v navzočnosti služenja in pričevanja v svetu.
Po dolgem obdobju poslušanja in razprav je sinodalni proces prinesel predvsem spodbudo, da bi povečali vrednost služb in karizem, se oprli na krstno poklicanost, v središče postavili odnos s Kristusom ter sprejeli brate in sestre, začenši z najrevnejšimi, z njimi delili njihova veselja in žalosti, upanja in težave. Na ta način je poudarjen zakramentalni značaj Cerkve, ki je kot znamenje Božje ljubezni do človeštva poklicana biti privilegiran kanal, da bi živa voda Duha lahko dosegla vse. To zahteva, da je sveto Božje ljudstvo zgled. Kot vemo, sta zakramentalnost in zglednost dva ključna pojma v ekleziologiji drugega vatikanskega koncila in v hermenevtiki papeža Frančiška. Spomnimo se, kako zelo si je vzel k srcu patristično temo mysterium lunae, to je Cerkev, ki jo vidimo v odsevu Kristusove luči, v njenem odnosu z njim, soncem pravičnosti in lučjo narodov.